»Zdi se, da v svojih romanih opravi z romantičnim gibanjem, kjer so bila čustva slavljena.«

»Pa kaj mi to mar? Če ni druge ovire, da bi se poročila z vašim nečakom, mi tega gotovo ne bo ubranila zavest, da sta si njegova mati in teta želeli, naj bi se poročil z gospodično de Bourgh.«

»Pomembno je, da to ni neumen glas. To je izjemno razsvetljen glas, racionalen glas, ki nasprotuje stereotipom o ženskah kot o pretirano čustvenih.«

»To je domišljijska podoba, kar – to moram poudariti – velja za vsako umetniško delo. V resnici ne vemo veliko o tem, kakšna je bila na videz. Kip mora ujeti njenega duha.«

»Res sem zelo velika oseba. S seboj nosim ključe omare z vini in že dvakrat, odkar sem začela pisati to pismo, sem morala predajati naročila v kuhinjo. Naša večerja je bila včeraj zelo dobra in piščanec je bil popolnoma mehak; zato mi ne bo treba zaradi tega odpustiti varuške …«

»Ni videti, kot da bi bilo lahko kar koli, česar se je kdaj dotaknila, čisto, toda kdo ve?«

»Gospe Hall iz Sherbourna včeraj prinesli v posteljo mrtvega otroka.«

»Kogar koli na svetu, ki je kadarkoli ubežal resničnosti z branjem iskrivih romanov Jane Austin, prosimo, da pomaga pri preživetju hiše-muzeja, v katerem so ta dela nastala.«

»Ne vemo, kakšna je bila na videz, vemo pa, da je veliko dala na svojo zasebnost. Prezirala je publiciteto.«

»Začne delati klobuk, od katerega so, kot zapiše, odvisni njeni glavni upi na srečo.«